Paul D. Brazill

Ni bilo tako, kot so govorili, ampak tako ali tako je vsakdo imel svoj interes. Napeljati vodo na svoj mlin. Stisniti svoj mozolj. Nikakor niso začeli z nevtralne pozicije, to je gotovo.

Ampak, saj veste, Bum Bum Bailey ni bil take sorte persona, ki bi sprožal nevtralne občutke. Bil je nasilna baraba ali nakljuni junak, odvisno od tega, kako si pogledal na situacijo. Kot prizma ali kaj.

Ja, Bum Bum je Muckyju Sidu polomil obe roki, o tem ni nobenega dvoma. Zdrobil mu jih je z golimi rokami, kar zanj ni bilo posebno težko, ampak vzdevka Bum Bum si tudi ne prislužiš kar tako, ne? Bum Bum je bil velika, trda baraba in vedno je bil dober v prizadevanju bolečin ljudem. Včasih je lomil roke, noge in občutljivejše dele anatomije za zabavo. Včasih za denar. Ampak pri Muckyju Sidu Kilvingtonu je šlo bolj za javno dobro. Pa čeprav ga je odpeljal na farmo Jeda Brambla in z njim nakrmil prašiče. Na živo.

“Pizda si je to zaslužil,” je rekel Bum Bum. Sedel je na razmajanem barskem stolčku in žvečil svinjske ocvirke.

“Ja,” sem rekel.

Bil sem za šankom v Zgonjenem cucku, kjer sem nadomeščal običajnega natakarja, Kennyja Cokeheada, ki so ga prejšnjo noč spokali policaji.

“Vsi poznamo Sida …” je hlastnil Bum Bum. Zaletelo se mu je. Pljunil je. Napravil je še en požirek. “Vsi vemo, kaken je. Je bil.”

“Se strinjam,” sem rekel.

Pred Bum Buma postavim novo steklenico piva. Vem, da ima raje točeno, ampak glede na to, da nisem pravi barmen, nisem znal naliti pravega velikega piva. Na veliko razočaranje rednih gostov.

“Kar zadeva men,” sem rekel, “si nam vsem naredil uslugo.”

“No, hvala lepa za podporo, Ordy, ampak gospa na to ne gleda tako, ne?”

Odprem pločevinko Carlinda. Nagnem jo.

“No, saj ne more, ne? Bella je Sidova velika sestra. Vedno je bila zaščitniška do njega. Pa naj je bil pizda ali pa ne.”

S prsti je pobobnal po šanku.

“Predolgo je imel prost dostop.”

“Res je. Če bi padel v reko, bi prišel ven s polnimi žepi rib,” sem rekel.

“Ni pa pravično, Ordy,” je rekel Bum Bum.

“Kaj pa ima pravica s tem,” sem rekel.

Bum Bum se je zarežal.

“Pazi, niti zakrulil ni. Ponudil mi je svoj avto. Svojo hišo. Svojo gospo …”

Spačil sem se. Sidova žena, Janet, je bila raskava kot toast.

“Ampak veš,” je rekel Bum Bum,”bilo mi je v zadovoljstvo.”

Dokončal je pijačo.

Potegnil sem steklenico Johnnyja Walkerja z modro etiketo izpod šanka in mu jo dal.

“Hiša časti,” sem rekel.

Pomežiknil je z očmi.

“Veš, kaj mi je rekel?” je vprašal.

Odprl je viski. Povohal ga je in napravil velik požirek.

“Kaj ti je rekel? Cel princ Charles sem.”

Nagnil se je bliže in mi šepnil na uho.

Odskočil sem

“Kaj? Res?”

Bum Bum je še enkrat šepnil.

“Kaka … pizda,” sem rekel.

Bum Bum je prikimal.

“Nisem vedel, da je bil tako pokvarjen,” sem rekel.

Bum Bum je skomignil z rameni.

Nalil sem nama viski.

Sedela sva v tišini in poslušala Billyja Joela, ki je pel o New Yorku.

“Je pa fajn vsake toliko narediti kaj dobrega,” je rekel Bum Bum.

“Res je,” sem rekel. “A ne ustvari si iz tega kariere.”