Jutri ne obstaja

Johnny Shaw

Najneumnejša stvar, ki jo lahko naredi pameten človek, je, da neumnemu človeku reče, naj bo pametnejši. A obstaja kako stikalo, ki ga kar tako obrneš? Kako naj človek odgovori na to: “Zakaj se nisem tega sam spomnil? Od zdaj bom pa pametnejši.”

Vsako leto decembra gledam edini božični film, ki je kaj vreden: Umri pokončno. Najboljši del: neumni tip premaga pametnega tipa. Pa še Evropejca. Dvojna zmaga torej. Izraz na obrazu Hansa Gruberja, ko pada z Nakitomi Plaze je – no, zelo podoben tvojemu v tem trenutku. Kot bi gledal, kako jamski človek izvaja čarovnijo s kartami. Kot da ne razumeš, kaj se ti dogaja.

Težava z nekom, kot si ti, je v tem, da si samozavesten, ko si pameten. In mogoče si, a večinoma neumni ljudje prav tako mislijo, da so pametni. To je razkošje nevednih. Jaz pa, tu ni dvoma. Neumen sem in to vem. To je moja super moč.

Vem, da ne vem, kar vem, in vem, da ne vem, česa ne vem. Pa tudi briga me, kaj vem. Ali česa ne vem. Veš?

Izgubil sem se v štetju, kolikokrat se mi je roka zataknila v vrču ali eden od prstov v steklenici. In ne samo prst, če me razumeš. V hladnih osamljenih nočeh se zdi steklenica s pravimi oblinami sposobna ljubezni. A če sem iskren, se zdi kot steklen robot. Ne priporočam. Po tretjem poskusu sem se odločil, da to ni zame.

Nikoli ne bi rad bil tako pameten kot ti. Vse to razmišljanje. Ne naredi te spodobnega. Nič nima opraviti s spodobnostjo. Ne pomeni nič. Ko si pameten, nimaš nobenih izgovorov, ker bi moral vedno vedeti. Ne potrebujem razloga, da bi naredil kaj idiotskega. Neumnost je moj razlog. To je popolna obramba.

Ko te sodnik vpraša “Zakaj si nag sredi grede lubenic svizcem pel YMCA?”, ni pravega odgovora. Vse, kar sem lahko rekel, je “Ne vem, nisem se mogel spomniti besedila Dancing Queen.”

Si kdaj poskusil spustiti bencin skozi namakalnik za travo? Ne nastane fontana ognja, kot bi si mislil. Enostavno eksplodira in preden se zaveš, že vsi vpijejo in tvoj pes gori.

Včeraj sem ustrelil avto, ker ni vžgal. Saj niti nisem bil tako besen, ampak prascu nisem mogel dovoliti, da se izmaže. No, to je zdaj sreča zate. To je pomenilo več lukenj za dihanje, ko sem te zaprl v prtljažnik.

Izraz na tvojem obrazu. Ta izraz Hansa Gruberja med padanjem. Nisi pričakoval, da me boš videl, ko si odkorakal iz svoje velike poslovne zgradbe. Mislil si, da si varen, ker si pameten in imaš denar in večina ljudi misli, da to pomeni moč.

Moški v obleki. Moški z aktovko. Moški, ki pozna odvetnike in bankirje in poslovneže. Moški, ki misli, da podpisani papirji nekaj pomenijo. Moški, ki misli, da je denar pomemben.

Pameten tip kot ti najbrž analizira dogodke, ki so ga pripeljali do tega trenutka. Najbrž ti je moja kmetija padla v oči že pred časom. Morda zaradi zemlje ali pravice do vode, a mi nisi dal ponudbe. To bi bilo spodobno.

Namesto tega si čakal, da bom zamudil s plačilom obroka in mi kako zasegel opremo. Nisi pričakoval spodobnosti sosedov, ki so mi posodili traktor. Ko je bil moj sin poškodovan, me je to ustavilo. Ne morem dokazati, da si imel kar koli s tem, a to tukaj ni ravno sodna dvorana.

Potem si poslal tipa z listom papirja, na katerem je pisalo, da moja zemlja ni več moja zemlja. Zamujanje s plačilom ali nekaj takega. Boj s papirjem je boj, ki ga ne zmagaš. Nisem te niti srečal. Nisem te poznal. Ko sem prosil, da se srečava iz oči v oči, si me popolnoma zignoriral. Ko sem se prvič prikazal v tvoji pisarni, si me dal aretirati.

Se spomniš svojih vicev? Se spomniš, ko si mi rekel, da sem neumen? Se spomniš, da si se smejal s tistimi odvetniki, ko je bila obsodba razglašena?

Ko sem čez devetdeset dni prišel iz luknje, je moja žena – no, saj veš. Nekdo ti je moral povedati. Pogrešam jo. Še tako močna ženska se zlomi pot takim pritiskom. Krivim sebe. Pa tudi tebe.

Mislil si, da je konec, ampak jaz sem preneumen, da bi vedel, da sem bil premagan. Saj sem ti povedal. To je moja super moč.

Pričakuješ, da imajo ljudje razloge za svoja dejanja. Logika. Načrt. Nekakšna strategija. O vsem tem ne vem nič. Za pol stvari mi ni jasno, zakaj jih počnem. Ti vidiš sistem, ki ga poznaš, pravila, ki jih lahko nadzoruješ. Tukaj to ne pomeni nič. To je enostavneje. Saj niti ne igrava iste igre. Medtem ko ti igraš šah in si šest potez pred mano, jaz goljufam pri križcih in krožcih.

In tako, moj brihtni prijatelj, se znajdeš v starem septičnem tanku, v dvajsetih centimetrih sranja in scanja, prepojenega z bencinom, in prosiš za milost. V tem trenutku ni sodnikov. Ni odvetnikov. Ni policije. Ni pravil. In definitivno ni milosti. Samo neumnež, ki nima česa izgubiti. Ker si mu vse vzel.

Jaz tebi ne morem vzeti vsega. Ne vem, kako. Zagotovo pa vem, kako tebe vzeti vsemu.

Je to spodobno? Ne vem. Neumen sem, se spomniš?

Ti bi moral biti neumnejši. Bil bi srečnejši. Lahko bi se skupaj napila, ukradla rakete in naredila noč in pol. Zdaj pa ni časa. Danes je vse. To je vse, kar imaš. Jutri ne obstaja. Zate ne. Zame pa – no, nekdo mora napolniti to luknjo z drekom.

Kje imam vžigalnik?

 

Johnny Shaw je avtor šestih romanov, vključno s serijo Fiasco, v kateri nastopa Jimmy Veeder, in BIG MARIA, pustolovskim romanom, nagrajenim z Anthonyjem, ki se dogaja v jugozahodnih puščavskih področjih Združenih držav. Kratke zgodbe je objavljal v revijah Thuglit, Plots with Guns, Shotgun Honey, Blood & Tacos in številnih antologijah. Johnnyjev najnovejši roman THE UPPER HAND je zgodba o družini tatov in njihovem načrtu, da bi oropali televangelista. Johnny in njegova žena trenutno potujeta po Evropi kot nomada.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s